Dan za druženje

Včeraj smo se sošolci in učitelji s splošnega programa v zgodnjem jutranjem mrazu natrpali v že znana šolska kombija ter dva avtomobila in se odpeljali v Umeå proti obali Botnijskega zaliva. Pravo velemesto (s približno 75.000 prebivalci) v primerjavi s tem, na kar sem tu navajen. Imenuje se tudi mesto brez, saj so jih posadili velike količine po požaru s konca 19. stoletja, ki je zradiral mesto. Najprej smo se odpravili v lokalni muzej, kjer je predstavljena zgodovina pokrajine Zahodna Botnija od praveka do današnjih dni, malce zaspani smo si ogledali še nekaj priložnostnih razstav. Švedi lepo skrbijo za kulturo, zato vstopnine ne pobirajo, samo prostovoljne prispevke. Presenetilo me je, da imajo v muzeju tudi sobo za malico. Brez fike očitno res ne gre nikjer :) Malce smo se podprli, saj so nas čakali novi, tokrat športni izzivi. Šola je prijazno častila najem sedmih stez za bovling v športni hali na obrobju mesta, podobna zadeva kot naš BTC pač. Časa je bilo za tri partije s po štirimi igralci, z Björnom sva ubranila neskandinavsko čast in vsak po enkrat zmagala. Doma smo bili na srečo še pravi čas za večerjo.

Naši športniki nadaljuejo z dobro reklamo, danes smo gledali svetovno prvenstvo v teku na smučeh (skupaj s kuharicami, zato je bilo kosilo bolj pozno) in navijali za Švede in Petro Majdič, ki je na koncu osvojila srebro v šprintu. Kar se žurov tiče, se v bližnji prihodnosti ne obeta nič novega, v marcu pa bo menda potrebno praznovati nekaj rojstnih dni. Deseti teden (čez 11 dni, ali nekaj takega - Švedi namreč štejejo tedne, kar se tiče organizacijski stvari, in to kar dobro deluje) imamo zimske počitnice, ki se jim pravzaprav pravi športne počitnice. Kmalu dobimo tudi obiske iz Afrike! Vas zanima? Stay tuned :) Hvala vsem, ki berete blog, še posebej pa tistim, ki tudi kaj pokomentirate. Vedno z veseljem preberem vaše odzive.