Gore in ljudje

Ta teden smo se za tri dni odpravili v gorate predele zahodne Švedske, od koder je doma naša hišna mati Solveig. Povod za izlet je bil obisk prijateljev Tanzanijcev, ki jim gostitelji želijo čimbolj približati severno Švedsko, evropska gosta pa sva imela srečo in sva smela zraven. Do Tärnabyja smo prišli po približno 400 km v enem dopoldnevu zmerne vožnje preko Lyckseleja in Storumana in se kojci odpravili še malo severneje v gore (te so precej nižje kot pri nas in se z Alpami ne morejo primerjati, ampak zaradi mraza so vrhovi goli in zasneženi, tako da je bil občutek domačen). Tam so nas Sami naložili na motorne sani in odpeljali preko jezera do doline, kjer je počivala čreda severnih jelenov, ki smo jih nahranili. Doživetje je bilo res prijetno, saj jelenov tako zelo od blizu - razen na krožniku :) - še nisem srečal. Nastanili smo se nekaj kilometrov izven Tärnabyja v nekem cerkvenem domu, ki ga je najela šola. Tam nas je zvečer obiskal eden izmed domačinov in nam pripovedoval o usodi Samov ter reji jelenov (ki pravzaprav niso domače živali, ampak napol divje). Prevajal sem v angleščino, Stella pa dalje v svahili, zato je šlo bolj počasi, ampak je bilo zanimivo. Pred spanjem smo (tako kot tudi naslednji večer) še igrali karte, reševali križanke, se športali v sosednji malo večji baraki in se učili svahilija. Uganite, katere štiri stvari se v tem jeziku imenujejo "ljubezen, nož, kopanje in kozji drek" :)

Naslednji dan je bil namenjen obisku samega Tärnabyja. Nad vasico se dviguje Lososov hrib (Laxfjällen), kjer sta se naučila smučati zvezdi svetovnega smučanja Ingemar Stenmark in Anja Pärson, zdaj pa se po njiju imenujeta dve progi. Solveig osebno pozna obe družini in je celo stanovala v internatu, ko so tam nezakonsko naredili Ingemarja :) Spotoma smo videli tudi dom Jensa Byggmarka, potencialne tretje smučarske zvezde, ki je vzšla v tej sezoni svetovnega pokala. Neverjetno, da vsi trije prihajajo iz iste vasi, poleg njih pa še kopica drugih smučarjev, ki so tekmovali v reprezentanci. Obiskali smo dom upokojencev, kjer zdaj prebiva Solveigina mama, Tanzanijci so se poučili o švedskem socialnem skrbstvu, nato pa smo se skupaj poveselili v dnevni sobi, se fotografirali in nasploh imeli lepo. V domu stanujeta tudi Stenmarkova mama in babica Anje Pärson :) Po obisku smo preostali del dneva preživeli ob jezeru nekaj kilometrov izven vasi, kjer stoji hiša Solveginih staršev. Pekli smo na žaru, se sončili in pimplali - torej lovili ribe skozi luknjo v ledu. Res primerno ime, saj samo sediš, uživaš v soncu in pimplaš trnek na kratki palici. Vreme je bilo res odlično, ujeli smo prav najlepše dneve. O obisku Tanzanijcev je v regionalnem časopisu naslednji dan celo poročal lokalni reporter. Pred vrnitvijo v dom smo se zapeljali še do razgledne točke višje na gori, od koder se je odprl razgled na dolino pod nami. Božanski mir in tišina, redko poseljena občina živi predvsem od zimskega turizma in smučarske slave. Do prvega norveškega mesta preko meje je še 100 km, ampak ker so vmes samo gore, je carinska postaja kar v Tärnabyju. Po večerji smo se utrujeni zvalili v postelje, naslednji dan za zajtrk pojedli zadnje zaloge hrane, počistili bivališče in se po dolgi vožnji z vmesnimi postanki v popoldanskih urah vrnili v domači Vindeln.

Krvavi petek

Rdeči sledovi na sneženi preprogi pred bivališčem fantomskega Häggströma, kjer se odvijajo zabave, ne da bi kdorkoli poznal gostitelja, še danes pričajo o pestrih in razburljivih dogodkih petkove noči v mirni vasici Vindeln, ki je postregla z nekaj dramatičnimi preobrati. Žrtev okoliščin in nizkotne poteze je bil tujec germanskega porekla. Po pričevanju prisotnih je bilo v nadaljnem fizičnem posredovanju vpletenih vsaj pet oseb, med njimi J.A. Petkova drama, o kateri v zgodnjem večeru na šoli, kjer so se najprej zbrali protagonisti, ni bilo še ničesar slutiti, se je nadaljevala na dveh drugih že poznanih lokacijah. Po umiku s krvavega kraja in nujnem postanku v baznem taboru se nesrečna družba v nasprotju s pričakovanji ne vda, temveč se po pripovedovanju prič poda do hotela ob reki, kjer se zabavajo v civilizirani družbi ob živi glasbi v družbi določenega števila ostalih kolegov. Prav tam naj bi že omenjeni J.A. prvič navezal stik s tremi osebami ženskega spola, domnevno poljskega rodu, od katerih bo vsaj ena igrala pomembnejšo vlogo v naši zgodbi. Sredi noči, ob zaključku plesa, družba stanje v mestu preveri še enkrat in se po nespametni vrnitvi na kraj zločina raje sprehodi do stanovanja nad državno prodajalno alkoholnih pijač. Tam se je, kakor smo uspeli izvedeti, noč še dolgo mirno nadaljevala, nesrečni junak večera pa se je zbližal s tridesetletno poljsko čistilko. V zgodnjih jutranjih urah sta izginila neznano kam. Preostali Slovan v družbi junakov je noč preplesal, preživel napad domačinke, ki je bila pod vplivom alkohola, in zaključil noč, ki je prehajala v zgodnje jutro, ob druženju in pogovoru z najstniško materjo. Skoraj neverjetno pestra paleta vpletenih oseb in dogodkov ni povsem razjasnjena, a protagonisti ne dajejo izjav ter se pod pritiskom javnosti jutri umikajo v gorato pokrajino na zahodu in tako vsaj do četrtka ne bodo dosegljivi. Govori se, da potujejo v spremstvu temnopolte združbe, katere vloga nam ni znana. Glavni akterji napovedujejo, da bodo v zasebnem pogovoru ob primerni priložnosti morebiti pojasnili kaj več, temu občutljivemu mediju, ki ga berete, pa zavolju integritete posameznikov trenutno niso pripravljeni zaupati.

Informativni dan na univerzi

Včeraj smo se nekateri odpravili v Umeå (šola je častila prevoz), kjer je potekal informativni dan na Universitatis Umensis. Na srečo od zadnje avtobusne postaje pri kliničnem centru ni daleč do univerze, ampak mesto tako ali tako ni preveliko, za tretjino Ljubljane ga je. Ljudi je bilo vse polno, sicer manj kot na naših informativcih - lahko pa si mislite, da take gneče in problemov s prostorom, kot je pri nas, ni bilo. Poslušal sem tri predstavitve - najprej pregled študijev na humanistični fakulteti, ki tako kot pri nas obsega zgodovinsko-filozofske in jezikovne smeri. Predstavitev je vodila njihova verzija naše Sanje, svoje pa je dodalo še nekaj študentov z različnih oddelkov. Tukajšnji filofaks ima svojo stavbo, drugače pa so posamezne fakultete smiselno porazdeljene znotraj nekaj velikih zgradb, povezanih s pasažami, podzemnimi hodniki in mostovi, celoten kampus je obsežen, prostoren in prijetno zelen in vodnat. Študij je zelo fleksibilen, večji del predmetnika si ob izbranem programu sestaviš sam povsem prosto, možno pa je celo ustvarjanje lastnega programa po svojem okusu! Zanimivo je, da predmete, tečaje in seminarje opravljaš zaporedno, približno kot pri izrednem študiju pri nas. Predavanj je manj, večji del predstavlja samostojno delo. Drugo uro sem prebil na predstavitvi študija (primerjalne) književnosti, ki je bila premišljeno in vabljivo sestavljena, predavateljica odlična. Zadnja izbrana predstavitev je bila posvečena študentskemu življenju v Umeå. Peščica študentskih predstavnikov je najprej predstavila nekaj praktičnih zadev glede bivanja (različne možnosti so približno take kot pri nas) in zbiranja informacij, ki jih študent potrebuje. V mestu je kar tretjina prebivalcev študentov (okrog 30 tisoč), povprečna starost pa samo 37 let. Obdobje brucovanja je daljše, razne spoznavne aktivnosti potekajo tri tedne na začetku leta, smo izvedeli. Na Švedskem imajo šolnine, zanimivo pa je, da vsak študent tudi obvezno plača članarino študentski organizaciji. Teh je pravzaprav več, saj se je prej enotna organizacija razcepila po posameznih skupinah fakultet in zdaj vsaka predstavlja svoje študente in deluje malo po svoje. Zdrahe niso samo pri nas :) Okolje je vsaj glede na prvi vtis prijazno, tutorstvo deluje, orientacija na kampusu je zapletena, ampak se gotovo s časoma navadiš. Samo mesto, ki sem ga po koncu informativnega dneva tokrat prvič spoznaval peš, me je v pomladanskem soncu prijazno sprejelo, nudi vse možno, ni tako zelo drugačno od Ljubljane. Škoda, da so ljudske visoke šole na kmetih :) Končno spet malce okusa po študentskem življenju, pogrešal sem ga že.

Haberi! Unaitwanani?

Kar naj bi v približnem svahiliju približno pomenilo "Živjo! Kako ti je ime?". Včeraj smo dobili obiske iz Tanzanije (na sliki zastava). Naša šola je namreč pobratena s šolo v Monduliju, mestu, ki leži ob vznožju Kilimandžara. Sodelovanje se je pred nekaj leti razvilo v okviru društev Karibu, ki skrbijo za povezovanje Afrike in Švedske. Lansko leto so Švedi potovali na obisk na črno celino, tokrat pa je bila vrsta na tanzanijskih kolegih, da priletijo na Švedsko. Šest oseb, dva učitelja in štirje učenci. Žal samo učiteljica Stella, prava "mama Afrika" po izgledu, zna dokaj dobro angleško, od ostalih pa le dekleta po nekaj besed. Švedi so jih preskrbeli s toplimi oblačili, ampak se mi vseeno kar smilijo, ko hodijo naokrog v debelih puloverjih, kapah in smučarskih kombinezonih. Pri nas ostanejo okrog dva tedna in bodo medtem spoznavali švedsko kulturo, naravo in predvsem - sneg. Hakuna matata! :)

Johana bomo za ušesa

Ta vikend smo končno doživeli eno solidno zabavo, sošolka je praznovala rojstni dan. Pod "solidno" štejem normalne ljudi, ki sem jih približno poznal, nekaj glasbe za ples, prijeten prostor in brez pretiravanja pri promilih, kar se tiče domorodcev. Zbrali smo se v stanovanju neke sošolkine prijateljice, ki je taktično locirano točno nad Systemetom. Gospodar stanovanja Konrad je bil doma s svojo partnerko Leno, nabralo se je še nekaj sosedov in družinskih prijateljev, dnevno smo izpraznili za priložnostno malo plesišče, gostje so prijazno kadili le v kuhinji, kjer se je večino časa zadrževala približno polovica ljudi. Preizkusili smo nekaj novih znamk domačega piva, se tekom šestih ur razgovorili in naplesali. Program je popestrila Lena, ki je trdila, da zna nekaj nemško, ampak je ves večer na Björnove replike vztrajno odgovarjala z langsam, bitte - eine kleine Handtasche :) Malo pred drugo uro smo se spravili ven in takrat je Johan napravil potezo večera: razglasil je, da se zabava nadaljuje na šoli. V naši stavbi. Nismo zares verjeli, da bi kdo zagrabil, a ko smo se vrnili domov in že spravljali k počitku, tiho, da ne bi zbudili sostanovalcev in sosedov, se pripeljeta dva avta ljudi! Panika :) Z Björnom brž pogasiva luči in se zakleneva vsak v svojo sobo. Na srečo naju niso našli in po nekaj butanja po vratih in oknih je bil zrak spet čist. Nasmejali smo se in z Johanom in še dvema kolegicama še nekaj časa mirno nadaljevali večer. Nato pa spat, vse do nedeljskega sončnega jutra.

In other news: za novo vodjo švedskih socialdemokratov (po Göranu Perssonu) in s tem opozicije je bila na kongresu stranke izbrana Mona Sahlin, ki bo skušala po porazu na volitvah strniti vrste na levici. To je te dni glavna novica v vseh medijih, državnih in lokalnih. Ime se je pojavljalo že od novega leta in zadnje dni je bilo jasno, da bo na čelu stranke po 118 letih in šestih moških (med njimi tudi slavni Olof Palme) odslej ženska. Glede na nastopni govor je odločna, sposobna, razumna in ima smisel za humor. Če vas to kaj gane :)

Norrsken!

Severni sij! Včeraj zvečer. Sicer le drobne bele zavesice, ampak za prvič bo vredu :) Naenkrat se je ohladilo, nebo je bilo jasno, sošolka je poklicala okrog pol enajstih in opozorila, naj z Björnom ne zamudiva te igre narave. Stekla sva ven in po zasneženih tratah pet minut iskala kraj, ki bi bil čim manj osvetljen, da bi bil pogled na nočno nebo karseda nemoten. Spotoma sem stopil v neke sorte potok, tako da sem se moral vrniti. V stanovanje sem prispel že z zmrznjenimi hlačnicami, se preobul in pristavil čaj. Oborožena s toplim napitkom in vsak s svojim stolom sva se spet podala na prosto in pol ure uživala v predstavi. Zares upam, da se še kdaj ponovi.

Högskoleprov

Ta teden so na šoli prostovoljno pisali poizkusni izpit za vpis na fakultete, pa sva se z Björnom za foro pridružila. Dobro opravljen izpit predstavlja eno od možnosti, kako priti na faks, če ti v srednji šoli ni uspelo nabrati dovolj dobrih ocen. Ali pa če na fölkhögskoli (ki že sama po sebi predstavlja drugo priložnost ali alternativo za marsikoga) nisi opravljal predmetov na dovolj visokem nivoju (A, B, C, itd.). Sistem res nikogar ne zavrže z levo roko, pošteno kot le kaj. Izpit preverja praktične sposobnosti ter splošno razgledanost in je videti kot mala celodnevna matura - sestavljen je iz več delov, vse pa temelji na obkroževanju. Bralno razumevanje švedščine sestoji iz več daljših tekstov, vprašanja pa zahtevajo pravilno povzemanje vsebine, tona pisanja, namena avtorja itd. Saj poznate. Tudi drugi del je bil zelo švedski, 40 besedam moraš najti pravo sopomenko oziroma definicijo. Matematiko oz. abstraktno mišljenje preverjajo na zanimiv način, sami izračuni in rezultati niso pomembni, važni so postopki. Posamezni nalogi sledita dva sklopa podatkov in ugotoviti moraš, ali je možno rešiti nalogo s prvim sklopom, drugim, obema skupaj, vsakim od obeh, ali niti z obema skupaj. Sledi preverjanje funkcionalne pismenosti z razbiranjem podatkov iz tabel, diagramov, zemljevidov in podobno. Zaključili smo še s preverjanjem razumevanja angleških besedil. Dobro sva se odrezala, sploh za dva južnjaka :) Da bi študirala na Švedskem v programih, ki se izvajajo v švedščini, pa bi vseeno morala opraviti še poseben izpit iz jezika na visokem nivoju.

Nocoj v Stockholmu, v veliki dvorani Globen, nastopa Dolly Parton! Kakšna atrakcija :) Eden izmed švedskih ministrov je njen velik oboževalec, zato so z njim pred drevišnjim koncertom celo opravili nekaj intervjujev. Včasih je tale sedanja (desna) vlada prav res hecna.

Friluftsdagen

Športni dan na prostem se je odvijal v torek na že znanem smučišču Buberget. Vsa šola je zgodaj vstala in prvi smo preizkusili še malo poledenela pobočja že pred deveto zjutraj. Na žalost je bila odprta le proga, ki leži najbolj v senci sredi gozda, saj so bila snežne razmere na preostalem delu smučišča bolj slabe. Ampak naj jim bo, saj smo dobili skupinski popust tako na smučarske karte kot na izposojo opreme - vsekakor smo priložnost izkoristili do konca, saj smo smučali (če odštejemo kratke pavze) skupno celih 5 ur. Vsak po svoje smo se po prekratki progi spuščali v dolino (predvsem na bordih in smučeh), nato pa s sidrno vlečnico nazaj na vrh. Sara, naša vaditeljica športne vzgoje, se je celo naučila smučati - najprej nas je presenetilo to, da sploh še ni stala na smučkah, nato pa njena nadarjenost ob učenju prvih zavojev. Odmor dvajsetih minut za fiko seveda ni umanjkal, šola pa je med drugim tudi častila hrenovke, ki smo jih pekli ob kaminu. Sredi popoldneva, ob povratku v Vindeln, kjer vlada plundra, so nam ponudili sveže semlor, sladkane žemljice s smetano in mandljevo kremo, ki jih tukaj jejo namesto krofov od pustnega časa dalje (čeprav ne poznajo maškar, sram jih bodi). Povprečna celodnevna temperatura je nad ničlo, pomlad pride na obisk čez dva dni, vsaj mesec prezgodaj.

Evrovizijska vročica ...

... je dosegla vrelišče včeraj zvečer na finalnem izboru pesmi, ki bo zastopala Švedsko v Helsinkih. Danes izzvenevajo odmevi, rumeni časopisi so polni tračev in škandalov, kot vedno. Vsaj če sklepamo po naslovnicah, škoda kron. Zmagali so The Ark s skladbo The Worrying Kind, najboljši izbor. Glam rock bend, kar se komada tiče si lahko zamišljate nekaj med Abbo in Queen, če vam uspe :) Sicer pa poslušajte in glejte posnetek. Med ostalimi kandidati je bil še Måns, domača verzija Anžeja Dežana, pa ena Marie, ki je pravzaprav popolna amaterka, učiteljica v neki OŠ, če prav vem. Kljub temu je te dni dosegla veliko slavo - vredno komedije Livet är en schlager, za tiste, ki jo poznate :) Zanimiv komad, ki pa je na žalost izpadel že v predtekmovanju, je tudi tale. Pomaga, če znate švedsko in poslušate besedilo. Drugače pa uživajte v pogledu na pevko/ca :)

Te dni smo nekajkrat smučali, da izkoristimo zadnje ugodne zimske pogoje. Neverjetno se je otoplilo, celo 6 stopinj imamo. Nad ničlo, da ne bo pomote. Prejšnjič smo tudi preverili neko fešto v mestu, a se ni izkazala za najboljšo, kup mularije. Še najbolj zabavno je bilo to, da je bilo podobno žurom iz ameriških filmov - vsak je poznal nekoga, ki pozna nekoga, zares povabljen ni bil menda nihče, kdo je lastnik hiše pa nismo izvedeli. Jutri se končajo švedske zimske (športne) počitnice, šola bo spet malo bolj polna, pa tudi vstajali bomo kakšno uro prej.

Zimske urice IV: Vera v družbo

Najboljša predmeta, kar jih ponujajo, sta družboslovje in spozavanje religij. Predvsem kar se tiče vsebine, o kateri lahko sklepam iz učbenikov, pa tudi na podlagi tega, s čimer se ukvarjamo pri pouku samem. Sploh Åke, ki ima čez družboslovje in šolsko spletno stran, je res super, meni najljubši učitelj tule. Kaj od vsega skupaj odnesemo, je seveda odvisno od učencev in tistega, ki snov podaja, ampak učni načrt pri teh predmetih mi je res všeč, zgled tudi za Slovenijo. Spet so v ospredju praktične zadeve in ne kupi podatkov. Družboslovje vkjlučuje poglavja z vzgojo za medije, pa o tem, kako so države organizirane - torej kako deluje domača monarhija, kako parlamentarni sistemi, predsedniške demokracije, potem so tu poglavja, ki vsebujejo državljansko vzgojo, pa tako o energetski politiki v svetu itd. Tudi zgodovinskega pregleda je nekaj in splošnih socioloških, humanističnih vsebin, ki prevevajo učbenik, ampak poudarek je res na razumevanju sveta, v katerem živimo. Praktično. Spoznavanje religij je tudi široko zastavljeno (žal za obsežnejše debate pri pouku samem zaenkrat zaradi omejenosti urnika ni bilo veliko časa), uvodoma obsega nekaj filozofskih, deontoloških, moralnih vprašanj, poleg posameznih religij in verstev ter novodobnih gibanj in povezav med njimi so predstavljeni tudi nereligiozni pogledi na svet, teozofija, marksizem ... Vse skupaj zaokrožuje pregled prvotnega skandinavskega verovanja, pokristjanjevanja in nato sekularizacije Švedske, predstavljeno je tudi, kako je z vsako izmed religij na Švedskem danes, poglavja spremljajo pogovori z domačini, ki imajo različna verska prepričanja in poglede. Poudarek je na podobnostih med religijami in spoštovanju do vseh.

Ribja pojedina

V torek sva bila z Björnom povabljena na večerjo k Solveig, vodji internata, ki stanuje blizu šole, na Rženi poti 2 :) Na jedilniku je bilo šest kosov odličnih rib iz gorskih jezer v notranjosti Švedske, od koder prihaja. Okusno in nasitno, poleg je seveda sodil tunnbröd (tanki kruh) z maslom in mandljev krompir. Za posladek smo spraznili še zadnji sladoled s toplim prelivom hjortronsylt, torej marmelado iz neke sorte rumenega jagodičevja, ki pri nas ne raste (vse take marmelade se imenujejo sylt). Morda imajo jagode celo slovensko ime, ampak ga ne poznam. Rubus chamaemorus, v glavnem :) Govorili smo o vsem mogočem - malo o zgodovini šole, kako je organizirana, da nudi določena socialna delovna mesta ljudem, ki so že dolgo na čakanju, čeprav je premalo dela že za redno zaposlene (kot v bivši Jugi, hehe). Tudi o bolj zabavnih stvareh smo se menili, opravljali smo folk, pregledali domačo knjižnico, izvedela sva, da je celo v sorodu s pisateljem Mikaelom Niemijem, ki sem ga omenjal v eni prejšnjih objav. Pester večer smo zaključili z nekaj planiranja, čez par tednov namreč potujemo prav v njene domače kraje, v Tärnaby. Zveni znano? Vprašajte koga, ki zagreto spremlja alpsko smučanje.

Zimske urice III: Švedščina in zgodovina

Dva najbolj sproščena predmeta, saj se ne dogaja kaj dosti, oziroma za vsebino poskrbim(o) sami. Pri švedščini se večinoma ukvarjam z Routledgeovo švedsko slovnico - fajn priložnost, da se ji v miru posvetim. Poleg tega vsake toliko poslušamo govorni nastop ali dva od kakega kolega, včasih so na vrsti "težke besede", v okviru švedščine pa sem tudi na kratko predstavil Slovenijo. Drugi berejo knjige (ki jih bodo enkrat v prihodnosti recenzirali), ali pa se ukvarjajo z referati. Zgodovina poteka v dveh skupinah, v prvi delajo pregled 20. stoletja, včasih se jim pridružim, sploh kadar je na vrsti kak film, drugače pa delamo v drugi skupini v obliki seminarja, ampak niti ne vsak teden. Vsak napiše en referat, včasih pa si tudi kaj preberemo in potem skupaj prediskutiramo. Prejšnji teden smo se pogovarjali o razpadu Jugoslavije, prispeval sem svoje poglede po najboljših močeh, sicer pa ima ta zapletena tematika celo svoje izčrpno poglavje v učbeniku za nadaljevaljno stopnjo, kot ena od tem za diskusijo.

Motorne sani vsenaokrog

Prvič sem jih preizkusil kot potnik, ko smo se odpeljali na drugi konec mesta, oziroma vasi. Oglasili smo se pri Johanovih znancih in igrali karte, večer se ni preveč razživel. Bolj resno kar se tiče teh snežnih skuterjev je bilo včeraj, v sosednji vasi so namreč priredili štiriurno vzdržljivostno dirko (menda je tradicionalna) in razstavljali najnovejše modele. Več vožnje si obetam čez nekaj tednov, ko bomo obiskali gorski svet v okolici Tärnabyja. A o tem kdaj kasneje.

Danes smo se odpravili na krajši izlet do Lyckseleja, malce večjega središča v nasprotni smeri od Umeå, torej v notranjosti Švedske. Ogledali smo si ponudbo na sejmu, zmrzovali in nato našli najboljšo robo v eni trgovini tipa "vse za 10 kron". Na poti nazaj smo si na hitro pogledali še (trenutno očitno opustelo) turistično vas, kjer ponujajo razne avanture, bivanje v iglujih, gostijo v vikinškem hramu, savno na prostem, plezanje po vrveh in kar je še takega. Spotoma smo srečali tri lose, ki so izsilili prednost, in videli, kje v teh samotnih gozdovih živijo nekateri naši sošolci - večinoma so to vasice s po tremi hišami na vsakih deset kilometrov. Prava pustinja.

Severna obzorja v podobah

Končno vam lahko predstavim nekaj fotografskih utrinkov z mojega potepanja po Laponski.

Dobrodošli v Jokkmokku, ledena skulptura sredi krožišča

Emil W. "Bond", faca dečko, sestra Inga je sošolka na splošnem programu

Nastanitev zasilne narave v prostorih varstveno-delovnega centra

Ženski del ekipe

Emil in Peter (sostanovalec) v elementu pred vrati restavracije ledenega hotela


Ledena skulptura pred vhodom v Icehotel (R) Jukkasjärvi


Peter na ledenem prestolu v hotelski recepciji


Hotelska soba


Dokaz, da sem bil zraven


Pijača, ki se servira "IN the rocks"


Luksuzni apartma


Majhen delček samske umetne obrti


Severni jelenčki (v nepredelani obliki)


Dirke z jeleni na jezeru, odločitev po fotofinišu (veliki favorit Božiček se ni pojavil na startu)