
V torek sva bila z Björnom povabljena na večerjo k Solveig, vodji internata, ki stanuje blizu šole, na Rženi poti 2 :) Na jedilniku je bilo šest kosov odličnih rib iz gorskih jezer v notranjosti Švedske, od koder prihaja. Okusno in nasitno, poleg je seveda sodil
tunnbröd (tanki kruh) z maslom in mandljev krompir. Za posladek smo spraznili še zadnji sladoled s toplim prelivom
hjortronsylt, torej marmelado iz neke sorte rumenega jagodičevja, ki pri nas ne raste (vse take marmelade se imenujejo
sylt). Morda imajo jagode celo slovensko ime, ampak ga ne poznam. Rubus chamaemorus, v glavnem :) Govorili smo o vsem mogočem - malo o zgodovini šole, kako je organizirana, da nudi določena socialna delovna mesta ljudem, ki so že dolgo na čakanju, čeprav je premalo dela že za redno zaposlene (kot v bivši Jugi, hehe). Tudi o bolj zabavnih stvareh smo se menili, opravljali smo folk, pregledali domačo knjižnico, izvedela sva, da je celo v sorodu s pisateljem Mikaelom Niemijem, ki sem ga omenjal v eni prejšnjih objav. Pester večer smo zaključili z nekaj planiranja, čez par tednov namreč potujemo prav v njene domače kraje, v Tärnaby. Zveni znano? Vprašajte koga, ki zagreto spremlja alpsko smučanje.
2 komentarja:
Upam, da so bile ribe vsaj uzitne. Jaz sem imela enkrat smolo, da so mi na S Nemcije dali kuhane. Katastrofa=)...Ampak, ker se podarjenemu konju ne gleda v zobe...
Sami presežniki glede ponujene hrane, mljask :) brez skrbi. Za tvojo katastrofo mi je pa žal.
Objavite komentar