Polotoki, jedrske elektrarne in polarni krog

Tako kot je slabo vreme na jugu Švedske zradiralo skrajni rob kopnega, ga je ob osrednjem danskem otoku Sjælland ustvarilo na novo. V morje je zgrmela visoka pečina in ustvarila tristo metrov dolg polotok. Na srečo brez smrtnih žrtev. Enako velja glede napake v delovanju jedrske elektrarne v švedskem Forsmarku lansko leto, a dogodek vseeno dviguje prah. Preiskava je namreč danes dokazala, da je bil posredi odločilen človeški faktor - trije uslužbenci so bili na delovnem mestu v vinjenem stanju.

Jutri potujem na štiridnevno ekskurzijo onkraj polarnega kroga. Pridružil se bom skupini naših mizarjev/tesarjev/oblikovalcev lesa in s kombijema se bomo odpeljali na en velik sejem v Jokkmokk (ime nakazuje, da je to kraj, kjer živijo Sami) - v tem mestu bo tudi naša baza. Od tam se podamo še više na sever: v Kiruno in do znamenitega hotela iz ledu v bližnjem Jukkasjärviju. Juhej! Vračamo se v petek.

Kako ga žurajo Švedi

Hotelček dva kilometra višje ob reki je verjetno povsem prazen in izven sezone živi od takih priložnostnih prireditev, kot je bila petkova. Tudi celotna občina šesttisočih prebivalcev očitno živi za te plese, saj se je nabralo spodobno število ljudi v širokem starostnem razponu od 18 do 40 let. Podobno kot se dogaja na vaških veselicah pač, le da je bila glasba boljša. Tokrat se je zgodil večer rok(enrol)a, bend Cover Kings iz Umeå je igral uspešnice. Sploh ni bilo zgrešeno. Je pa pijača svinjsko draga. Lahko pivo po 5 evrov, ne moreš verjet. Za manj denarja smo vendar pili Guinness sredi Dublina! Tudi zato se nas je nekaj že prej dobilo v manjšem stanovanju z nekaj piva, ki se ga ceneje dobi v prodajalni, dokler se ta ob šestih ne zapre. Samo tako malce, da smo počakali na začetek prireditve. Ker so Švedi precej zadržani, preden ga ne spijejo dovolj, sem v hotelu uspešno izkoristil priložnost in se dobro naplesal :) Ko se je žur ob 1h zjutraj končal in so nas začeli vse družno metati ven, so bili vsi do zadnjega nažgani, mlado in staro, moški in ženske. Zabavno. Namesto, da bi ga zlagoma žurali lepo ves mesec, se raje vsake toliko (preveč poredkoma) zberejo in dajo duška vsem svojim frustracijam. Je pa že bolje pri nas :) Ob prejšnjem obisku na Švedskem sem se družil z ljudmi od drugod, tako da takrat ni bilo priložnosti za tovrstno poglabljanje v lokalno kulturo. Ampak ne razumite me narobe, bilo je prav prijetno. Ko sem najprej do doma spravil kolega Johana in mu po poti zavrtel številko prijateljice s Poljske (in se potem še namesto njega pogovarjal z njo), sem se v posteljo zvalil zadovoljen, da je za mano uspešno prežuran prvi večer na Švedskem v letošnjem letu.

Sami

Z veliko začetnico. Prvotni prebivalci skrajnega severa Evrope, znani tudi pod imenom Laponci, so združeni pod to zastavo, ne glede na to ali prihajajo iz Norveške, Švedske, Finske ali Rusije. V preteklosti so prestali marsikatero tegobo, nič kaj bolje se jim ni godilo kot ostalim praprebivalcem različnih celin. Dandanes pa jim gre relativno dobro, poskrbljeno je za njihove pravice, imajo določene privilegije in svoja predstavniška telesa. Seveda so kot povsod tudi problemi, ampak tako oni kot Švedi drugačnega porekla so se dobro prilagodili. Nenazadnje verjetno tudi zato, ker sever ni preveč gosto poseljen. Včeraj nas je presenetila naša husmor (torej "hišna mati" - vodja internata) Solveig in pri pouku o religijah predstavila samsko kulturo, oblečena v tradicionalna oblačila, saj ima njen oče tudi nekaj samskih korenin. Prav zares zanimivo. Več o njihovi kulturi si preberite naprimer na tejle spletni strani.

Vodna aerobika v občinskem bazenu (prost obisk enkrat na teden) se je neverjetno dobro obnesla, izkazala se je za uro intenzivne vadbe, nič slabše kot fitnes. Tukaj res dajo veliko na zdravje, domov pridem v dobri formi :) Danes zvečer se končno nekaj dogaja. V manjšem hotelu malo višje ob reki je nocoj živa glasba, gremo plesat! Še prej se dobimo v mestu, celo Systembolaget smo že obiskali. Obetavno.

Bastu

Bastu (okrajšava za badstuga - "kopalna koča") je zadeva, ki ji Finci in mi pravimo savna. Tukaj na šoli jih ne manjka, skoraj v vsaki zgradbi je ena. Zadnjič sva z Björnom eno preizkusila (prvič letos), pa je slabo tesnila in ni bila dovolj topla. Bom vedel za drugič. Uglavnem, prvič v življenju sem bil toliko nor, da sem se kot del savnanja udeležil valjanja po snegu, seveda z brisačo okrog riti, saj se nahajamo na gosto poseljenem območju :) Potem pa toliko da nisem primrznil na kovinsko rešetko pred vhodom, khm.

Temperature so se dvignile do -7 stopinj. Skoraj poletje! Kot zanimivost, na katero nisem vnaprej pomislil, naj povem, da tukajšnja klima povzroči počasnejšo rast kocin. Lahko se brijem samo vsak drugi dan :)

Na domači strani šole so objavili nekaj informacij o obeh štipendistih iz tujine. V svojem opisu sem sproti uspel narediti še malce reklame za Filofest. Če imate kakšno pošiljko zame, mi lahko pišete na naslov:

Marko Hladnik

c/o Vindelns folkhögskola

Box 39

SE - 922 21 Vindeln

SVERIGE

Hvala :) Björn jutri odhaja v Nemčijo na izpite in se vrača čez tri tedne. Danes nekaj govorijo o vodni aerobiki ... kaj vse bom še počel letos na Švedskem, preden pridem do prvega piva v družbi kolegov. Neverjetno.

Napetost v zraku

Danes je bil najhladnejši dan v letu do sedaj. 22 stopinj pod ničlo. Sliši se obupno, ampak počasi sem se privajal ta dva tedna ... poleg tega v zraku ni praktično nič vlage, saj novih padavin ni bilo, pod jasnim nebom pa ponoči vse zmzne - tako se tudi mraz lažje prenaša. Suh zrak, sploh v ogrevanih prostorih, ni najbolj prijeten, a s kakšno mokro brisačo na radiatorju se preživi. Očitno podnebne razmere vplivajo tudi na statično elektriko, ki jo je neverjetno dosti vsepovsod. Useka, ko najmanj pričakuješ - še Frankensteinov nestvor bi zlahka oživel :) Naslednje dni se bo malce otoplilo (relativno, seveda).

Za večerjo smo imeli letečega Jakoba. Zanimivo ime za zanimivo jed - piščanec z bananami, arašidi in rižem. Priporočam.

Systembolaget

Leta 1922 so na Švedskem izvedli referendum o popolni prohibiciji alkoholnih pijač. Proti prepovedi je glasovalo 51%. Švedi so se za razliko od Američanov komajda rešili :) Vprašanje alkohola je ostalo pomembno vse do današnjih dni, kar glede na skandinavsko tradicijo ni presenetljivo. Nenazadnje so krompir na Švedskem najprej uporabljali za kuhanje žganja, preden so ugotovili, da ga je možno celo jesti. Dandanašnji je raba alkohola zelo omejena in regulirana. Tako kot pri nas ti v gostilnah in restavracijah točijo le, če si polnoleten. Hakeljc je v tem, da so v "prosti" prodaji le pijače z do 3,5% alkohola. Torej različne vrste lahkega piva. Vse ostalo je možno kupiti le v državnih prodajalnah z imenom Systembolaget, po domače Systemet, ki ne umanjkajo v nobenem zgoščenem naselju. Tam ni akcij, popustov, diskontnih cen. Nobena znamka ne sme biti favorizirana, torej morajo biti vse pijače v hladilnikih ali pa nobena. Glede na količino pijače v sistemskih prodajalnah mrzlega piva direktno iz prodajalne praktično ni mogoče dobiti. Država kot monopolist pobira mastne denarce, davek in marže so ne glede na vrsto pijače enake, imajo pa trošarine glede na odstotek vsebnosti alkohola. Včasih je bil alkohol na karte, glede na spol in cenzus pa še kaj, nato so to ukinili. Zdaj vidiš, kako ob sobotah zjutraj ljudje čakajo v vrsti, da se Systemet odpre, navalijo z vozički in hitijo do blagajne s celimi platoji piva in množico steklenic. Tam morajo dokazati, da so stari 20 let. Enkrat vmes so dovolili prodajo pijač z do 4,9% alkohola kjerkoli, a so se ga Švedi množično nažgali s poceni pivom, zato so to možnost po nekaj letih ukinili. Nekatere uvožene pijače višjega cenovnega razreda so pravzaprav cenejše kot drugod, saj država kupuje velike količine in dobiva ugodno ponudbo. Tako Nemci potujejo na jug Švedske po drago žganjico, Švedi z juga pa v Nemčijo po poceni pivo in vino.

Uboga stara mama

Takole, jug Švedske je previharil viharje, razmere se počasi umirjajo. Novi orkani medtem prihajajo nad srednjo Evropo - upam, da se Sloveniji izognejo. Vlaki na Švedskem so še včeraj imeli zamude, v okolici Göteborga pa so ponekod še vedno brez elektrike. Orkan, ki so ga krstili Per, je med drugim odnesel 20 metrov obale (ne po dolžini, v notranjost!) na samem jugu države v pokrajini Skåne. Tu na severu nismo na srečo občutili ničesar.

Včeraj je Švedski inštitut nakazal denar za žepnino, ki je že v celoti na mojem švedskem računu. Precej so radodarni - ker čez vikend za prehrano skrbim sam, so še dodali nekaj kron, več kot sem pričakoval. Videti je, da bom še kaj prinesel domov, če bom varčen :)

V medijih se je zadnje dni na veliko pojavljala 98-letna švedska gospa, za katero občina pravi, da je preveč živahna, da bi dobila mesto v domu za ostarele. Ubožica. Po medijskem pritisku so se razmere spremenile in zdaj lokalne oblasti ponovno preučujejo njen primer, stara mama pa se zadovoljno smehlja z naslovnic.

Fika!

Da brž razjasnimo za tiste, ki še niste seznanjeni: podobnost besede v naslovu objave z določenimi germanskimi in romanskimi besedami je naključna. Gre namreč za zelo pomemben pojem v švedski kulturi in pomeni malico. Ne smejte se, ko so skušali skrajšati in omejiti fikarast, torej odmor za malico, je nekaj podjetij skoraj propadlo. Ločimo med tako imenovano fm-fiko in em-fiko, to je dopoldansko (föremiddag) in popoldansko (eftermiddag) malico. In to še ni vse - če vstanete ob 7.45, vas čaka tričetrturni zajtrk :) Gremo torej lepo po vrsti: na Švedskem se je takole približno na vsake 3 ure ali še manj - zajtrku sledi prva daljša lekcija, nato imamo polurno fm-fiko, nova lekcija. Sledi prvo kosilo ob 11.30, lunch po Švedsko :) tisto za gospode, ki pozno vstajajo. Nato čez dve uri polurna em-fika in po lekciji okrog 16.30 drugo toplo kosilo (za kmete, ki pridejo s polja), ali middag. Temu bi že lahko rekli večerja, ampak Švedi poznajo še en obrok, ki se mu reče kvällsmat ali večerna hrana. Ko si lačen, pač poješ še kak sendvič ali sadje preden greš spat. Vsi obroki so tu samopostrežni, vzameš kolikor želiš in kolikokrat želiš, tudi pijača je zastonj. Jedi so podobne kot pri nas, le takega kruha seveda nimajo, pa na juhe niso navajeni. Drugače je na meniju meso vseh vrst, razne klobasice in hrenovke pa mesne kroglice in čevapčiči tudi. Na losa letos še čakam. Zraven pa krompir na sto in en način, dosti sveže zelenjave v solati in kot priloga, pa pašta, dobre ribje jedi in rakci. Zdaj veste, zakaj se učim švedsko.

Zimske radosti

Ljudje tu naokrog masovno uporabljajo takele sani, kot jih vidite na sliki in ki jim pravijo spark. Lahko si jih zamišljate kot švedsko zimsko verzijo kolesa, saj jim služi kot univerzalno prevozno sredstvo - na polico ali v košaro spredaj posadijo otroke oz. nakupovalne vrečke in se furajo nokrog. Pravzaprav je to ob vsem ledu celo bolj varno, udobno in hitreje, kot pešačenje. Prav v Vindelnu so očitno najbolj nori, saj se prihodnji mesec obeta drugi tradicionalni "sparkfest". Verjetno se bo splačalo pogledat :) Cestne službe drugače zelo efektivno opravljajo svoje delo in čistijo sneg sproti tudi z najbolj lokalnih cest in pešpoti, je pa res, da so te vedno prekrite s plastjo zmrznjenega snega in ledu.

Eno stvar sem kljub pripravam le pozabil spakirat, namreč labelo :) To je bil povod, da sem včeraj spet šel po nakupih in se ob tem še malo bolj razgledal. Mestece, pravzaprav večja vas z eno glavno ulico, je bilo včeraj mirno, nekaj ljudi sem srečal le v okolici marketa. Kavarn in restavracij praktično ni, kar me zaenkrat malce vznemirja. Sicer seveda obstaja nekdo, ki prodaja kebab, ampak je na počitnicah do februarja, imamo pa tudi Kitajca, ki ima čez kitajsko restavracijo in picerijo. To pa je tudi vse. Še en pogled na ruralno veselje v okolici Vindelna je na voljo, če sledite povezavi.

Ko sem se ravno vračal iz mesta do šole (samo skozi podhod pri železniški postaji, pa smo tam), sem naletel na tistih nekaj kolegov, ki čez vikend ostajajo na šoli, vključno z Björnom. Vsi nabasani v enem avtu registriranem za štiri; ko sem se pridružil še sam, nas je bilo 7. Odpeljali smo se sankat na bližnje smučišče, ki je sicer še zaprto zaradi pomajnkanja snega. Kamero s smučišča na vzpetini Buberg si lahko ogledate tukaj. Dvoje sank in nekaj vreč za smeti je bilo dovolj, da smo dobro uro počeli traparije na snegu in zmrzovali, hkrati pa še občudovali sončni zahod. Tu visoko na severu nebo žari vsenaokrog po obzorju, tako da se malce težko orientiraš. Zvečer nekaj športa v telovadnici, potem pa ogled par filmov. Prijetna sobota je bila.

Prva dva dneva

Vem, da že vsi z nestrpnostjo pričakujete novice :) Predmetnik je prav zanimiv, sploh če si iz tujine in si ga lahko v manjši meri sam prikrojiš in te ne obremenjuje. Na dan pridejo štiri lekcije po uro in 15 minut od ponedeljka do četrtka, v petek pa se samo dopoldne ukvarjam s telovadbo. Aja, ob ponedeljkih dopoldne je samo šolsko srečanje, potem pa delaš svoje zadeve do kosila, ampak tega še nisem izkusil :) Drugače so na sporedu švedščina, angleščina, pa naravoslovje in družboslovje, zgodovina, verstva in šport. Na šoli izvajajo še programe za mizarstvo, pa varstvo narave in lov, športne trenerje ter tečaje za slepe in slabovidne. Kar pestro. Te "priprave na maturo", ki jih selektivno obiskujem, so sicer prav hecne - prvič je dokaj lahko, saj se Švedi v srednji šoli naučijo očitno manj zadev kot mi, po drugi strani pa so tudi precej luftarske (sproščene bi bilo preveč pozitivno poimenovanje). Ampak jasno, ljudje so tukaj po lastni želji in, kot rečeno, to ni redno šolanje, kar se odraža na pouku. So pa predavatelji vsi po vrsti face in jezika se naučiš veliko, kar je zame glavno. Le pri angleščini so za naše in skandinavske pojme stvari na nizkem nivoju, po mojem mnenju. Kot je v navadi pri te vrste šolah, jih sestavlja en kupček blizu stoječih stavb z različnimi funkcijami - jedilnica, glavna šolska stavba, telovadnica, šolski domovi, delavnice itd., vse na dosegu roke. Tudi železniška postaja je povsem blizu.

Prejšnji dan je malce snežilo, tako da imamo lepo belo preprogo, ki pa je za švedske pojme čisto pretanka. Ponoči je bilo jasno in temperatura je padla na -10°, nekaj takega se pričakuje tudi v prihodnje. Jutri imam torej nekaj več časa, zato nameravam dobro raziskati mesto, dokler je še svetlo - saj je drugače tema, ko končamo z aktivnostmi. Večerjamo potem že ob 16.30 (kaj več o hrani kdaj drugič). Pokrajino si lahko ogledate na spletni kameri, ali pa poglejte filofestovski En liten tiger, manjša naselja in okolica so videti približno tako v teh krajih.

Hvala vsem, ki berete blog in pišete komentarje. Lepo je prebrati odzive, ki dajejo novega zagona za pisanje. Več ko se bo dogajalo tu naokrog, manj bo časa, saj veste :) Zdaj pa grem počasi v sobo, kmalu se namreč dobimo za odbojko.

Na cilju!

Srečno prispel :) Ponoči ob petih sem v Sundsvallu prestopil na avtobus in naredil eno tako furo kot do Salzburga, hehe. Potem pa še malo čakanja na naslednji bus v Umeå in ob 13.50 sem bil na cilju v Vindelnu (na sliki grb mesta). Snega vso pot na sever sploh ni bilo, šele ko smo se zadnji del poti peljali bolj v notranjost, smo naleteli na manj kot 10 cm snega. Toliko ga je v teh krajih trenutno, ponavadi ga menda pade tudi 70 cm. Lepo toplo je, a ko se enkrat zjasni, se bo shladilo tam do -10°. Zares svetlo je kake 4 ure od 10h do 14h, ampak dan se hitro daljša.

Uglavnem sem že lepo razpakiral, sobo imam svojo. Obiski seveda vabljeni, kot veste :) Domačini so pričakovano prijazni, z nekaj bolj resnim delom začnem jutri in takrat spoznam večino ostalih. Zaenkrat bolj poznam le edinega preostalega tujca iz Nemčije, ki pa mu je ime kar po švedsko - Björn. Super občutek je, ko se končno naješ in stuširaš, saj mi verjamete :) Danes grem zgodaj spat, da malo nadoknadim, potem pa v nove zmage.

Välkommen till Göteborg

Pa sem tu, na pol poti. Važno, da sem na Švedskem ... Bus je imel že na začetku uro zamude, načrtovani trajekt so ukinili, tako da smo prečkali Baltik drugod in se še malo zamudili. V končni fazi je bilo 2 uri zamude, ampak sem dobil vlak za naprej. Ni direktni, ampak je vsaj nočni, zadnji del poti pa opravim z dvema busoma. Do 4h zjutraj nameravam ujeti malo spanca na vlaku. Odhod čez dobre pol ure. Predviden prihod v Vindeln je okrog 14h jutri. Na busu je bilo bolj prijetno kot zadnjič, ni bil poln upokojencev, smo pa imeli zadaj otroški vrtec :) Frank je vozil s sabo pol familje ... spoznal sem vnučke. Mili, vozovnice so se podražile od zadnjič, dobrih 40.000 pokojnih SIT je zdaj povratna. Samo opozorilo :) Vreme je toplo, ampak piha. Nekaj dežja. Celo pot do tukaj ni duha ne sluha o snegu. Šele bolj na severu pričakujem več snega in mraza. Se slišimo s cilja, upam da že enkrat jutri.

T-22 hrs

Še okrog 22 ur do odhoda. Vse je spakirano, že včeraj. Presenetljivo pred časom, rekord :) Končno enkrat sem se v miru pripravil. Na pot se odpravim z avtobusom družbe Frank Buss Resor, ki pelje vse do Švedske, z avtobusne postaje v Ljubljani jutri ob 16.00. Vozimo se neprekinjeno 24 ur preko Avstrije, Nemčije in Danske, tako da prispem v nedeljo ob 16.00 v Göteborg (glej zemljevid). Že prej se v mestu Malmö poslovi Maja in se odpravi proti svoji šoli. Upam, da bom v Göteborgu brez zamud, torej do časa, da ujamem nočni vlak do Vindelna ob 17.00, ki je na srečo spet direkten. Držite pesti! Drugače me čakata še dva kasnejša vlaka in prestopanje. Če gre po sreči, prispem po dobrih 16 urah vožnje z vlakom na cilj, dopoldne v ponedeljek. Torej okroglo po 40 urah potovanja. Postaja je povsem blizu šole, k sreči. Tam me verjetno kdo počaka, na smrt utrujenega. V vsakem primeru me pa nahranijo in ogrejejo. Ne vem, kaj naj bi sledilo potem. Verjetno se bom veselil le še spanca. Pravijo, da imajo razumevanje zame :) Se slišimo. Če preživim.

Zakaj sploh grem

Verjetno ni čisto vsem povsem jasno, kakšno štipendijo sem to dobil in kaj bom sploh delal na Švedskem. Takole je to, štipendijo daje Švedski inštitut, podobna kulturna organizacija kot je British Council. Dobiš jo, če se dovolj časa učiš švedsko, zaprosiš zanjo, te lektor(ica) priporoči in imaš še nekaj sreče, saj imajo do različnih držav različno politiko. Tako na Slovenijo letno pride ena štipendija ali dve, letos gre gor poleg mene še Maja. Recimo Rusov je pa ponavadi kot rusov. Še Hrvati dobijo več štipendij, jim je treba verjetno pomagat, ker še niso v EU :) Namen štipendije je daljše bivanje v švedskem okolju na ljudski visoki šoli (folkhögskola), ki ti jo izbere Švedski inštitut, kjer stanuješ (te šole so praviloma internatnega tipa), skupaj s Švedi hodiš na različne tečaje in se tekom tega učiš jezika. Štipendija ti krije nastanitev, vso hrano in še mesečno žepnino dobiš povrhu (od oka 170 evrov), za prevoz pa poskrbiš sam in ostaneš pri njih en njihov semester (avgust - december ali januar - maj).

Veliko vas je to že slišalo oziroma prebralo, ampak na kratko: nivo pouka na ljudskih visokih šolah je primerljiv z našim srednješolskim, poteka v manjših skupinah, izvajajo priprave na njihovo maturo in razne večinoma bolj praktično usmerjene tečaje, saj šole predstavljajo vzporeden sistem rednemu, obveznemu šolanju in sodijo pod okrilje izobraževanja odraslih. To torej pomeni, da štipendist sodeluje pri predmetih, ki jih je že pozabil, ali pa nikoli obvladal, toda tokrat v švedskem jeziku, zato je vse skupaj oh in sploh zanimivo :) Verjetno ni boljšega načina za širjenje besednega zaklada, bomo videli. Poleg izvajanja splošnih tečajev (za maturo) je vsaka šola še posebej usmerjena, ima kako posebnost. Moja, Vindelns folkhögskola, je naravnana v varovanje zdravja (žal, Grega, reje prasic niso omenjali). Obeta se mi torej zdravo življenje z veliko gibanja na svežem zraku. (Temperature so danes ponoči padle pod -10°.)

Tečajev jezika za tujce med letom ne organizirajo, obstaja pa še druga vrsta štipendije, ki sem jo že izkoristil in ki ti omogoči zastonj udeležbo (minus potni stroški) na tritedenskem poletnem tečaju jezika in kulture. Šola, kjer sem se poleti 2005 udeležil takega tečaja, je Malungs folkhögskola, ki je doma (glej no glej) v Malungu. Leži južneje od moje tokratnje destinacije, v pokraijini, ki jo na zemljevidu spodaj najdete v okolici jezera Siljan, bližnja večja kraja sta Mora in Falun.

Priprave

Novo leto je tu in tako začenjam fizične priprave na mojo severno avanturo, torej pakiranje. Do sobote, ko popoldne odpotujem, je še kar nekaj časa, ampak tudi prtljage ne bo malo. Štirje meseci in še malo čez v skorajda polarnem mrazu (ne, saj ni tako hudo, čeprav je od tu videti malo zastrašujoče - hvala bogu za globalno segrevanje in letošnjo milo zimo) niso mačji kašelj in s tem, da vzamem dovolj oblačil ter se pridno umivam, nameravam med drugim zmanjšati potrebno število pranj v neznanih pralnih strojih :) Razne obveznosti v Sloveniji gredo h koncu, tako da lahko odpotujem lahkega srca in se prepustim toku dogajanja. Sploh ker bom s pomočjo modernih tehnologij pridno na zvezi z domovino in z vsemi, ki so mi blizu - ena od prijetnih možnosti komunikacije je tudi tale blog, ki ga boste, upam da, pridno in z zanimanjem brali ter kdaj kaj pokomentirali :) Na zemljevidu levo je označena približna pot do cilja in kraj Vindeln, ki bo moja baza na Švedskem. Podrobnejši itinerar poti sledi kasneje.