Poslednji vikend ...

... je zaenkrat precej športen. Včeraj smo dopoldne spet (drugič) bovlali v Umeå. Drag špas menda, ampak je krila šola. Če bi večkrat trenirali, bi še bilo kaj iz nas, napredek je očiten :) Po kosilu je sledila še dolga dolga seansa biljarda, ki ga sicer redno igramo, zanič mizi navkljub. V nedeljo in ponedeljek se obeta še navdušeno spremljanje hokeja, Švedska igra dve težki tekmi na svetovnem prvenstvu, proti Finski in Rusiji. Drugače se počasi pripravljam za odhod, urejam vse potrebno, načrtujem pot, obiske na jugu Švedske. Dobri štirje meseci so minili, kot bi mignil.

Švedi veliko več uporabljajo angleške fraze kot mi, tudi če primerjamo s študenti angleščine, ki se nas kaj tujega v vsakdanjem pogovoru morda hitreje prime. Celo tisti domačini, ki drugače nimajo pojma o angleščini, usekajo s kakšnim anglizmom, ali celim stavkom. Pogovorni jezik je v splošnem kar dobro začinjen, morda podobno sem ter tja delamo Slovenci, ko vmešamo kakšno frazo, ki smo jo pobrali v bivši skupni državi. Še na en, bolj zaskrbljujoč način, se Švedi približujejo angleško govorečemu svetu (no, ne izključno temu) - vse več se jih bori s prekomerno težo.

Ta vikend na šoli poteka srečanje švedske podružnice aktivistične skupine Attac, katere član je tudi naš učitelj matematike. Borijo se proti negativnim platem globalizacije, globalizmu, za ekonomsko pravičnejši svet. Tokrat je na tapeti vrh G-8 naslednji mesec v Nemčiji, Björn se že boji nemirov v domovini. Ne ne, šala - Attac nasprotuje nasilju. Dopoldne sem šel pogledat na njihov sestanek, zvečer pa se obeta še peka na žaru v njihovi družbi.