Živel 1. maj!

To so bile pa intenzivne in prijetne kratke počitnice! S sostanovalcem Petrom in njegovimi starši smo zavili z glavne ceste v švedske gozdove do vikendice ob deloma še vedno zaledenelem jezeru. Elektrike in tekoče vode nimajo (oz. niti nočejo imeti), ampak nam ni ničesar manjkalo. Dnevi so ta čas v letu dolgi, sveče so gorele, v kaminu je prasketal ogenj, voda pa je bila čista in hladna na dosegu roke v jezeru. Björna in mene so prijazno gostili vse od sobote do danes, polni penzion :) Spoznala sva še nekaj sosedov, ki si lastijo bližnje vikend hišice - kljub temu, da imajo praktično vsi Švedi te svoje sommarstugor, je prostora dovolj za vse, uživali smo božanski mir. Družbo nam je delal Tiko, desetletni zlati prinašalec, najprijaznejša mrcina na svetu, ki letom primerno tudi nima nadležne odvečne energije. Pekli smo na žaru, pili pivo in se potikali po prostranih iglastih gozdovih, Björn je nabiral posušene losove iztrebke, ki jih bo skušal prodati svojim norim rojakom. Res, samo da jim omeniš losa, pa začnejo Nemci poskakovati od navdušenja. Goznde poti so še vedno blatne, ampak to nas ni ustavilo, eno dopoldne smo celo preživeli na kolesih. Večeri so bili rezervirani za savno, tako pravo, s pečko na drva, ki stoji tik ob jezeru. Slednje dejstvo je pomembno, saj smo led razbili in napravili luknjo, da smo se lahko nemudoma ohladili v jezerski vodi (glej sliko kot dokaz), ko je vročina v savni postala neznosna :) Pravo doživetje, priporočam! Včerajšnja noč je bila seveda izjema, saj se je bilo potrebno zbrati v bližnji vasici in zakuriti velik prvomajski kres, kot se spodobi. Zbralo se je kar nekaj ljudi, ob plamenih nas ni zeblo, čeprav je bil zadnji april najhladnejši dan v zadnjih tednih. Da smo uspeli ubežati prvomajskim praznovanjem v večjih centrih, je bilo pravzaprav zelo dobrodošlo, Švedom se za valborg (krajše za valborgsmässoafton, "Valpurgino noč") očitno povsem strže. Za ilustracijo: vsak drugi najstnik se je letos do mrtvega napil, samo v Uppsali so sinoči aretirali okrog sto ljudi zaradi razgrajanja, eno izmed bolnišnic v Stockholmu pa so zaprli, saj niso več imeli zadostnih kapacitet, da bi še naprej sprejemali vse nujne primere. Tako je to s predvečerom prvega maja na Švedskem.