Pri Arnetu na obisku

Učitelj rokodelskega programa Arne ima navado vsako leto povabiti svoje učence k sebi domov. Ta konec tedna sta kot zamudnika na vrsto prišla dva kolega, ki se nista mogla udeležiti skupinskega obiska prejšnje leto, pridružila pa sva se lahko tudi Björn in jaz. Spet sva imela srečo, torej :) Arne ima kaj pokazati. Stanuje v več sto let stari hiši, ki so jo tekom let nadgrajevali in širili. Zdajšnji stanovalec je proučil zgodovino stavbe, njene prebivalce in arhitekturo. Mahnjen kot je na zgodovino - bolj kot povprečni Švedi - je celih deset let obnavljal hišo, ki je zdaj pravi muzej arhitekture in notranjega dizajna. Uporabljal je stare materiale, recikliral dele, ki so ostali po podiranju, imitiral stare stile, restavriral, kupoval pohištvo na dražbah. Ena od sob je urejena povsem v stilu izpred stotih let, pravzaprav so predmeti in materiali v njej res toliko stari. Vsekakor impresivno, časa in dela je bilo vloženo ogromno, ampak to je njegovo veliko veselje. Kakega večjega komforta na račun vsega tega v hiši seveda ni. Na trenutke šestdesetletnik deluje konzervativno in malce ozkogledo, ampak mu ni drugače kaj zameriti, prijazen je kot le kaj. Po koncu dveurnega ogleda nas je izdatno pogostil z malico, ki je vključevala celo preprosto čokoladno torto - recept sem si izprosil za s sabo.

Ob priložnostnem prijateljskem stiku z ljudmi, ki so materni govorci kakega tujega jezika, se ljudje navadno najhitreje naučijo kup neumnosti in kletvic. Eno izmed sošolk je najbolj fascinirala beseda "pismo", ki smo se je skupaj naučili ob igranju biljarda :) Celo tako zelo se ji zdi prikupna, da je v spletni igri World of Warcraft tako poimenovala virtualnega zmajčka, ki ga ima za domačo žival.