Musikcafé

V sredo smo zvečer uživali v glasbenem večeru in obvezni vmesni malici. V jedilnici je društvo Karibu organiziralo vse potrebno in pobiralo po 5€ za pomoč Tanzanijcem, pot v Afriko in delovanje samega društva. Popoln uspeh! Nabralo se je 125 ljudi, večinoma sicer starejših, džez orkestru je poveljeval Roland, upokojen sedemdesetletnik, ki raztura na klaviaturah in ob petkih poučuje glasbo pri nas, okrog sebe pa je zbral nekaj mlajših zanesenjakov, ki pripadajo "najbolj ilegalnemu džez klubu v Vindelnu", kot se sami imenujejo. Postregli so nam z nekaj instrumentalnimi klasikami in improvizacijami, nato pa se je na odru pridružila gručica mladenk iz glasbene šole in nekaj naših sošolk, ki so odpele par zimzelenih, mednarodnih in švedskih, pa tudi kakšna šlager balada se je znašla vmes. Dva ali trije izjemni solo vokalni nastopi! Tudi sam pogled na oder je bil razveseljiv. Najbolj nas je presenetil hišnik Kurt, ki se je vrnil z dopusta in naredil celo žurko z dvema komadoma. Razvilo se je plesno vzdušje, bend pa je začel spominjati na tistega iz letošnje švedske televizijske serije Leende guldbruna ögon :) Publika se je vživela, skupaj smo zapeli dve ponarodeli pesmi, za zaključek pa so džezisti in deklice udarile še s Frenkijevo Fly Me to the Moon. Prijeten večer se je končal po dobrih dveh urah.

Omenil sem televizijo, pa naj še dostavim, da celotna Švedska prehaja na digitalno oddajanje signala. Napredno, ni kaj. Vsi potrebujejo dekodirno šatuljo, aparata pa ni treba zamenjati, ampak potem pač ne uživaš v boljši sliki. Upajmo, da tudi Slovenijo kmalu dokončno zajame val HDTV.