Äntligen hemma, ali Spet doma

Tale zadnja objava seveda nima nič opraviti s švedsko oddajo o urejanju stanovanja ali slovenskimi poskusi nedeljskega zabavanja družine. Končno sem doma, utrujen, vesel, da je vožnja za mano. Sredi Nemčije smo izgubili enega hrvaškega upokojenca in ob kroženju po raznih Abfahrtih pridelali kakšne pol ure zamude. A nič ne de - po polovici noči, ki sem jo prespal v Ljubljani, zdaj uživam v domačem okolju ter bujnem pomladnem zelenju. Čas je, da pospravim prtljago, zberem spomine in spominke ter skušam narediti red med množico vtisov, ki se mi prekopicujejo v glavi. Bivanje na Švedskem od januarja do maja je zagotovilo za nepozabno izkušnjo.

Lepo se zahvaljujem vsem vam, ki ste spremljali moja poročanja s Švedske in jih komentirali. Prijetno je bilo tudi na tak način vzdrževati stik z domovino in širiti vedenje o švedski kulturi. Zdaj pa moram počasi na večerjo, ni ga čez domačo košto. Seveda pa mi vseeno brez oklevanja javite, če v bližini ugledate kakega losa ali severnega jelena.

Göteborg Revisited

Pa sem se poslovil, stežka. Dobil sem darila, zvečer je nekaj kolegov organiziralo manjšo poslovilno večerjo, nato so me pospremili do vlaka. Ostanemo v stiku. Na vlaku sem se zvečer pogovarjal z osemdesetletnim bivšim hokejistom in nato še z železniškim delavcem iz Kirune, ki bo v soboto v Göteborgu tekel svoj petnajsti maraton zapored. Noč sem prespal in se po 900 kilometrih vožnje zbudil v Uppsali (uro proti severu iz Stockholma, torej), kjer sem obiskal Shanti, si ogledal mesto, katedralo, v njej zakladnico in grobove slavnih Švedov - Linnéja, Gustava Vase, Sv. Erika, Sv. Birgitte, Swedenborga ... ter Linnéjev botanični vrt z muzejem. Popoldne sva s Shanti skupaj obiskala Larsa, ki prebiva nekaj deset kilometrov izven mesta v prav idiličnem okolju (Wik), nasproti gradu iz 15. stoletja, ob jezeru (glej sliko). Prespal sem in se nato odpravil v prestolnico, kjer sem se srečal še z Ullo in Evo, sprehodil po mestu in nekaj razstavah. Konec napornega dne sem po dodatnih treh urah vožnje z vlakom dočakal tule v Göteborgu, avantura pa se že kmalu nadaljuje - ob 02:00 odpelje avtobus proti Sloveniji in 24 ur kasneje torej prispem domov, če gre vse po planu.

Slovo od Vindelna

Jutri torej odhajam. Počasi pakiram, opral sem zadnje zadeve, če bo sreča, bo šlo vse v prtljago tako, kot sem si zamislil :) Še enkrat prespim, potem pa sledi praktično le še dolgo poslavljanje, čez noč potujem na jug, proti Uppsali in Stockholmu, kjer se bom srečal z nekaj domačini, natančneje: Shanti, mojo prvo švedsko lektorico, Larsom, ravnateljem šole v Malungu, kjer sem bil pred dvema letoma, Ullo, mojo zadnjo švedsko lektorico, ter Evo, pisateljico, ki sem jo spoznal na predprejšnjem knjižnem sejmu v Sloveniji. Po dveh dneh na jugu Švedske, ko bom pripotoval vse do Göteborga, se vkrcam na avtobus za Ljubljano. Če bo sreča mila, se oglasim še kaj s poti. Do vikenda in Evrovizije bom doma, da glasujem za švedske favorite in se še na ta način zahvalim za gostoljubje v vseh teh mesecih :)

Poslednji vikend ...

... je zaenkrat precej športen. Včeraj smo dopoldne spet (drugič) bovlali v Umeå. Drag špas menda, ampak je krila šola. Če bi večkrat trenirali, bi še bilo kaj iz nas, napredek je očiten :) Po kosilu je sledila še dolga dolga seansa biljarda, ki ga sicer redno igramo, zanič mizi navkljub. V nedeljo in ponedeljek se obeta še navdušeno spremljanje hokeja, Švedska igra dve težki tekmi na svetovnem prvenstvu, proti Finski in Rusiji. Drugače se počasi pripravljam za odhod, urejam vse potrebno, načrtujem pot, obiske na jugu Švedske. Dobri štirje meseci so minili, kot bi mignil.

Švedi veliko več uporabljajo angleške fraze kot mi, tudi če primerjamo s študenti angleščine, ki se nas kaj tujega v vsakdanjem pogovoru morda hitreje prime. Celo tisti domačini, ki drugače nimajo pojma o angleščini, usekajo s kakšnim anglizmom, ali celim stavkom. Pogovorni jezik je v splošnem kar dobro začinjen, morda podobno sem ter tja delamo Slovenci, ko vmešamo kakšno frazo, ki smo jo pobrali v bivši skupni državi. Še na en, bolj zaskrbljujoč način, se Švedi približujejo angleško govorečemu svetu (no, ne izključno temu) - vse več se jih bori s prekomerno težo.

Ta vikend na šoli poteka srečanje švedske podružnice aktivistične skupine Attac, katere član je tudi naš učitelj matematike. Borijo se proti negativnim platem globalizacije, globalizmu, za ekonomsko pravičnejši svet. Tokrat je na tapeti vrh G-8 naslednji mesec v Nemčiji, Björn se že boji nemirov v domovini. Ne ne, šala - Attac nasprotuje nasilju. Dopoldne sem šel pogledat na njihov sestanek, zvečer pa se obeta še peka na žaru v njihovi družbi.

Črno na belem

Spet z nekaj zamude - fotografije Tanzanijcev na obisku.

Prvič ponosno za krmilom motornih sani

Neema na snegu

Ribarjenje na zaledenelem jezeru


Zbrani Tanzanijci, avtohtoni prebivalec Laponske in Solveig


Na razgledni točki v švedskih gorah

Obisk doma upokojencev

Ljudski godci in plesalci

Tanzanijci na poslovilni slovesnosti

Zgoljufano praznovanje midsommarja okrog fikusa